Stanje na podro？ju omejevanja pranja denarja v Sloveniji

Sa？etak ？ivljenje v zdaj？njem ？asu in prostoru ni omejeno na eno ozemlje, dr？avo in prebivanje v zaprtem krogu. Pranje denarja je mednarodni fenomen, zato ga je treba obravnavati globalno in usklajeno v svetovnem merilu. V boju proti pranju denarja so hitro dostopne informacije klju？nega pomena. Prav tako je potrebno izpostaviti, da je potrebno za krepitev u？inkovitosti dela usklajeno sodelovanje med organi odkrivanja in prepre？evanja kot tudi med organi preiskovanja in pregona pranja denarja. Pri ？emer pa je za u？inkovitost dela na navedenem podro？ju nedvomno pomembno upo？tevati mednarodne standarde, smernice in nenazadnje ugotovitve elevacijskih postopkov. Le tako smo lahko na podro？ju obravnave pranja denarja dovolj u？inkoviti. Prispevek je razdeljen v ？tiri vsebinske sklope. V prvem vsebinskem sklopu je opredeljen mednarodni vidik boja zoper pranje denarja s poudarkom na opravljeni evalvaciji R. Slovenije v letu 2016 s strani Sveta Evrope in njegovega odbora Moneyval, kjer so tudi izpostavljene klju？ne ugotovitve ocenjevalcev. V drugem vsebinskem sklopu so izpostavljene novosti, ki jih je prinesel konec novembra 2016 sprejeti novi Zakon s podro？je prepre？evanja pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1, 2016). Poudarek je na novostih, ki se nana？ajo na odnos oz. pooblastila med policijo in Uradom RS za prepre？evanje pranja denarja (Urad). V tretjem vsebinskem sklopu je opredeljen odnos med statusom Obvestil o sumljivih transakcijah in Informacijah o drugih kaznivih dejanjih, ki jih Urad naslovi na policijo in njihov odnosu do za？etka predkazenskega postopka na strani policija. V zadnjem vsebinskem sklopu pa je opredeljena inkriminacija pranja denarja po Kazenskem zakoniku RS (KZ-1, 2008), kjer so pojasnjeni posamezni odstavki ？lena 245. KZ-1