Opazovanje kot operativna metoda dela detektiva

Sa？etak Detektivska dejavnost je v Evropi indrugod po svetu zelo razli？no regulirana. Vsekakor ima poseben polo？aj, saj detektivi pri svojem delulahkoposegajo v ？lovekove pravice in temeljne svobo？？ine. V Republiki Sloveniji je detektivska dejavnosturejena z Zakonom o detektivski dejavnosti (2011), ki me d rugim dolo？atudiu pavi？enja, kijihlahko detektivi uporabljajo. Zakon je z definiranjem upravi？enja ？osebnezaznave？ sicerodpravil marsikak？no dilemo o dopustnostiopazovanjainmejo jasno definiral, ko je dolo？il, da se pri tem ne smeposegati v zasebni zaprti in zasebni ograjeni prostor. Vendar smo pri predstavitviinraz？lenitvi termina osebnazaznava ugotovili, da gre za pojem, kizajema ？irok spekter aktivnosti, znotrajkaterega sta sicertudi opazovanjein sledenje. Termina osebnazaznavainopazovanje smo primerjalitudi glede na poimenovanja v tujini. Ugotovili smo, da v tujini ne uporabljajo termina osebnazaznava, ampak se ve？inomapojavljajo pojmi opazovanje, nadzor insledenje. Pri opazovanjugre za planirano, sistemati？no in prikrito opazovanjeoseb, predmetovinobjektov. Zato bi ga lahkoopredelilitudikot aktivni proces zaznavanja. Ugotovili smo, da sta za uspe？nozagotovitevdokaznega gradiva v dolo？enihprimerih nujno potrebna opazovanjein sledenje gibanja dolo？eneosebe, da bi se odkriloin dokumentiralo kr？itvein na tak na？in zbralo zadostne dokaze, ki bi pozneje v nadaljnjem postopku zdr？alitudimore bitne sodnepresoje. Zato bi lahko rekli, da je opazovanje del detektivske preiskovalne dejavnosti za zagotovitev dokazovin re？itev primera. Tudi za slednje je neizogibno potrebno upravi？enje detektiva inabsurdno je prepri？anje, da detektiv pri svojem delu ne sledi, razen？e to ni neizogibno potrebno za pridobitev dolo？enih informacij