Za javnost odprt zasebni prostor kot dopolnitev omre ja mestnega javnega prostora

Ena od najpomembnej ih nalog (trajnostnega) prostorskega na rtovanja mest je zagotavljanje kakovosti bivanja in zdravega ivljenjskega okolja. Oboje urejamo predvsem v okviru omre ja javnega prostora, v mestnih parkih, na trgih, ulicah, v gozdovih, na obre jih in podobno. Poleg javnega prostora, ki je javen po lastni tvu in rabi, postaja vse pomembnej i za javnost odprt zasebni prostor mest. Gre za prostor v zasebni lasti in javni rabi. Obsega zasebne objekte in njihove zunanje povr ine, kot so zelenice, plo adi, atriji, pasa e, trgi in ulice v trgovskih centrih in kinematografih ter podobno. Omre je za javnost odprtega zasebnega prostora v na ih mestih nastaja nena rtovano in predvsem v skladu z (ekonomskimi) interesi lastnikov. V prispevku predstavljeni izsledki raziskave ka ejo, da lahko za javnost odprt zasebni prostor v ve ji meri kot zdaj prinese dopolnitev in obogatitev omre ja mestnega javnega prostora, s imer bi imel pomembnej i vpliv na zagotavljanje kakovosti bivanja in zdravja ljudi. Prvi pogoj za to je dobro lastni ko in fizi no urejeno omre je javnega prostora, na katero se navezujejo za javnost odprti zasebni prostori. Po analogiji s planinskimi pe potmi, ki e tvorijo obse no slovensko omre je za javnost odprtega zasebnega prostora zunaj mest, je predlagano na rtno urejanje omre ja za javnost odprtega zasebnega prostora v mestih. Prvi korak je lahko popolnoma konkreten: opredelitev teh prostorov kot posebne kategorije prostora, ki jo je mogo e uvajati v urbanisti no prakso na lokalni ravni – v na rte parcelacije pri prostorskih na rtih. Smiseln naslednji korak je postopna uveljavitev v predpisih.