Urbanisti no na rtovanje in te ave tranzicijskega razvoja v Skopju

Makedonsko glavno mesto je tako kot tevilna druga mesta v sosednjih dr avah do ivelo radikalne spremembe, ki so v zadnjih dvajsetih letih in e prej vplivale na urbanisti ne procese. V zadnjem stoletju se je prebivalstvo Skopja pove alo za ve kot desetkrat, dru bene spremembe v tem obdobju pa niso vplivale samo na na rtovalske procese, temve tudi na grajeno tkivo mesta. Posledi no so mesto preoblikovale najrazli nej e dinamike. V zadnjih dvajsetih letih je razvoj Skopja zaznamoval dolg in bole prehod – proces, med katerim se je mesto moralo prilagoditi novim kompleksnim razmeram. Kriza, ki je zajela Skopje, je povzro ila slab o kakovost grajenega okolja in ustvarila plodna tla za pekulativno gradnjo. Postalo je jasno, da urbanisti no na rtovanje ne more ve delovati kot orodje nadzora in razvoja, katerega glavni cilj je varovati in spodbujati javne interese. V lanku so analizirane na rtovalske pobude, sprejete pred 90. leti 20. stoletja in pozneje, pri emer so opredeljene glavne faze preobrazbe od 90. let naprej, in sicer v skladu s klju no zakonodajo, politi nimi dejavniki in z upravnimi odlo itvami, ki so prispevali k urbani preobrazbi mesta.