oalib

Publish in OALib Journal

ISSN: 2333-9721

APC: Only $99

Submit

Search Results: 1 - 10 of 17 matches for " sodelovanje javnosti "
All listed articles are free for downloading (OA Articles)
Page 1 /17
Display every page Item
Participacija v prostorskem planiranju
Zlata Plo?tajner
Urbani Izziv , 2003,
Abstract: Prostorsko planiranje je tudi politi no delovanje, zato je participacija nujna oblika demokrati nega delovanja posameznika in skupin, ki stremijo k demokratizaciji civilne dru be in utrjevanju demokrati nih dru benih vrednot. Sodelovanje prebivalcev, pravnih oseb, interesnih skupin in drugih subjektov v procesu planiranja je bistvenega pomena tudi z vidika zagotavljanja uspe nosti in u inkovitosti prostorskih dokumentov, e bi radi oblikovali plan, ki ga bodo ljudje pripravljeni in zmo ni uresni evati. Tako se tudi vloga prostorskega planerja spreminja, iz tehni nega eksperta v mediatorja oziroma povezovalca, ki vsekakor mora delovati v normativnem okviru.
Izzivi in izku nje, povezani z dejavnim razvojem zelenih povr in v okro ju Józsefváros v Budimpe ti
Attila Csaba Kondor,Dániel Horváth
Urbani Izziv , 2008,
Abstract: V tem lanku elimo prikazati teoreti no in prakti no ozadje dejavnega razvoja zelenih povr in na Mad arskem. Prenovljena zelena povr ina, trg Mátyás tér (Trg Matije Korvina), je v VIII. okro ju Budimpe te. Okro ju pravijo tudi Józsefváros. Okolica trga Mátyás tér ni preve privla na. Zanemarjene stanovanjske soseske, ki segajo v osr je okro ja, so se spopadale z razli nimi socialnimi te avami. Krajevna uprava okro ja Józsefváros je zato oblikovala program za etrt Magdolna. Program podrobno na rtuje dru beno rehabilitacijo okolice trga Mátyás tér. Trg so prenovili v okviru programa za prenovo etrti Magdolna. Program je prek projekta GreenKeys sofinancirala Evropska unija. Prenova je potekala po na elih dejavnega javnosti sodelovanja pri razvoju zelenih povr in. Pisca tega lanka sta bila vklju ena v program. Na kratko elita povzeti izku nje, pridobljene s tem projektom, ki je bil v Budimpe ti nekaj posebnega. Krajani so uspe no sodelovali pri na rtovanju projekta in njegovem uresni evanju. Sodelovanje je bilo zelo u inkovito, eprav je izku nja pokazala, da je bilo kraj e, kot so pri akovali vodje projekta. V okviru projekta sta nastala tudi strategija za mestne zelene povr ine v okro ju Józsefváros in ra unalni ki program za nadzorovanje zelenih povr in.
Analiza preferen nih kart z metodami odkrivanja znanja iz podatkov : Analysis of Preference Maps Using Data Mining Methods
Lidija Breskvar ?avcar,Bla? Zupam,Mojca Golobi?
Geodetski Vestnik , 2009,
Abstract: Preferen ne karte omogo ajo ljudem, da preprosto izrazijo stali a do prostorskega razvoja. Posamezniki neposredno na kartografsko podlogo zari ejo po njihovem primerna obmo ja za izbrano dejavnost.Odlo itev o obmo ju je obi ajno intuitivna. Je rezultat njihove celostne zaznave prostora in iskanja prostorske re itve. Za obrisi obmo ij se tako skrivajo dragocene informacije in lokalno znanje. Da bi im bolje izkoristili njihovo potencialno uporabnost pri na rtovanju posegov v prostor in hkrati zagotovili transparentnost postopkov, morajo biti te skrite informacije in znanje podani veksplicitni obliki. Prispevek opisuje primer analize preferen nih kart za ob ino Komenda, na katerih so ob ani ozna evali obmo ja, ki se jim zdijo posebej dragocena taka, kot so, in bi jih zato ohranili. Da bi odkrili, zakaj so bila nekatera obmo ja predlaganaza ohranjanje, smo uporabili izbrane postopke odkrivanja znanja iz podatkov, s katerimi smo iskali povezave med preferen nimi obmo ji in prostorskimi zna ilnostmi. Odkrite zakonitosti so bile predstavljene v obliki odlo itvenih pravil in nomograma. Interpretacija rezultatov prikazuje, da je v prispevku predlagana metodologija skupaj z eksplicitnimi odlo itvenimi merili in pravili lahko primerna za nadaljnjo uporabo v prostorskem na rtovanju.
Obvladovanje mesta: formalni in neformalni vzvodi (re)urbanizacije
Kaliopa Dimitrovska Andrews
Urbani Izziv , 1998,
Abstract: V prispevku so na kratko prikazane zna ilnosti sedanjih sistemov prostorskega planiranja v Evropi in Sloveniji ter teko e spremembe povezane z novimi pristopi v urbanisti nem planiranju s poudarki na specifi nih vidikih, kot so: potreba po novi urbanisti ni oblikovalski strategiji in neformalni planski dokumentacijski podpori, planski doprinos in akcijsko planiranje. Predstavljeni so trije primeri oblikovalske prakse: implementacija statutarnega plana (pobuda Highbury, Birmingham), dogovorjena urbana oblika (Broadgate Centre, London) in nadzor razvoja (prenova Roga v Ljubljani). Posebna pozornost je dana sodelovanju javnosti pri oblikovalskih vpra anjih
Ureditev degradiranih Trbovelj
Naja Marot
Urbani Izziv , 2005,
Abstract: Na za etku diplomskega dela sta predstavljeni dve degradirani urbani obmo ji, planska celota sedem v jugovzhodnem delu Trbovelj in Speke, ju ni predel Liverpoola. Izhodi a za zasnovo modela in vsebine urbane prenove so primerjava najnovej e slovenske in britanske prostorske zakonodaje s poudarkom na izvedbenih dokumentih, analiza Ureditvenega na rta Nasipi oziroma Dodatnega planskega dokumenta za Edge Lane West in prikaz slovenskega in angle kega na ina sodelovanja javnosti pri izdelavi dokumentov. Na pilotnem obmo ju abjeka so bile ob pomo i vpra alnika pridobljene informacije o dejanskem stanju v prostoru, kakovosti bivalnega okolja, poznavanju sistema prostorskega planiranja in dojemanja, v kraj i obliki tudi na manj em vzorcu iz preostalih predelov Trbovelj. Mnenje so podali akterji urejanja prostora. Dodatno izhodi e je uspe en primer urbane prenove Speke Garstona. V sklepu so predlagane smernice za na in in vsebino urbane prenove planske celote sedem s posebnim poudarkom na stanovanjski soseski abjek.
Potovanje v neznano: strate ko prostorsko na rtovanje v posocialisti nih mestih
Sasha Tsenkova
Urbani Izziv , 2011,
Abstract: V zadnjih letih se v na rtovalski praksi v posocialisti nih mestih ka e rasto e zanimanje za strate ko prostorsko na rtovanje. V iskanju novih na rtovalskih paradigem in pro nej ih urbanisti nih pristopov so ob ine posocialisti nih mest strate ko na rtovanje privzele kot na in, na katerega je mogo e prebivalce, poslovno skupnost in razli ne dele nike vklju iti v oblikovanje vizije prihodnosti. Na podlagi izku enj estih glavnih mest – Prage, Sankt Peterburga, Vilne, Sofije, Budimpe te in Rige – so v prispevku opisane osnovne zna ilnosti procesa (na rtovanja) in rezultata (strate kega na rta). Opozarja se na jasno povezavo med procesom strate kega razvoja, njegovim institucionalnim okvirom in hierarhi no strukturo ciljev in ukrepov. S pomo jo okvira strate kega prostorskega na rtovanja v kontekstu hitrih gospodarskih, socialnih in upravnih sprememb je v raziskavi podana ocena rezultatov procesa, poseben poudarek pa je namenjen vsebini in metodam v kompleksni resni nosti na rtovanja. V okviru je uporabljen klasi ni strate ki na rtovalski model, ki vzpostavlja odnose med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo za oblikovanje alternativnih strategij za uresni itev na rta, vendar v veliko manj stabilnem in manj predvidljivem institucionalnem okolju. V raziskavi sta poudarjena odzivnost strate kega na rtovanja na zahteve prehoda in njegova sposobnost vsebinske opredelitve ustreznih ve dimenzionalnih strategij prostorskega razvoja posocialisti nih mest.
Tipi scenarijev in njihova uporaba v prostorskem na rtovanju ; Types of scenarios and their application in spatial planning
Damjana Gantar
Geodetski Vestnik , 2012,
Abstract: Scenariji kot orodje v prostorskem na rtovanju imajo ve plastno vlogo. So koristen pripomo ek za prikaz na rtovanih posegov v prostoru ali sprememb, ki jih bo po pri akovanjih prinesel razvoj, hkrati so pomembni za spodbujanje sodelovanja dele nikov v na rtovalskem postopku ter izmenjavo informacij in znanj o prostoruin procesih. Njihova uporabnost za posamezen namen je odvisna od tipa scenarija. Obstaja ve tipologij scenarijev, v prispevku sta podrobneje predstavljeni dve najpogosteje uporabljeni, opisane so tudi tipologije nekaterih vidnej ih predstavnikov futurologije.Sledijo primeri uporabe scenarijev v aplikativnih in raziskovalnih projektih, tujih in doma ih, s podro ja na rtovanja prostora in varstva okolja, v katerih so orisani razli ni pristopi k izdelavi in uporabi scenarijev. Razprava se dotika primernosti posameznega tipascenarija za razli ne namene uporabe v postopku prostorskega na rtovanja in prina a opozorila na nekatere pomanjkljivosti oziroma slabe strani uporabe scenarijev ; Scenarios are frequently used as a tool in spatial and landscape planning as they enable clear andconvincing representations of planned or possible future development. Scenarios are useful because they enhance public participation and the exchange of information on space and processes. Their use for aparticular purpose in the planning procedure depends on the type of scenario, of which there are several. This paper presents the two most commonly used typologies in detail and also presents those of some prominent representatives of futurology. The paper concludes withexamples of scenario use in applicative and research studies, both foreign and local, in the fields of spatial planning and environmental protection, outlining the various methodological approaches to the design and use of scenarios. The discussion is focused on the use of appropriate types of scenarios for different tasks and draws attention to certain shortcomings and pitfallsof scenario use.
Sodelovanje dru be pri ustvarjanju prostorske ureditve in njena povezanost s strukturo vsakodnevne krajine
Beata J. Gawryszewska
Urbani Izziv , 2008,
Abstract: Bivanjski prostor oblikujejo naravni procesi, zna ilni za posamezen kraj, javni prostori v njem in ena enje prebivalcev s krajem. Proces ena enja s krajem spodbuja nastanek sistema zasebnih, dru benih in javnih zelenih povr in. Pojavlja se na formalni, funkcionalni in simbolni ravni zaznave mestnega prostora. Zelene povr ine so lahko zasebna cvetli na korita pod oknom ali gredice pod blokom, skupne zelenice, javne zelene povr ine, parki in drevoredi ... Vse te zelene povr ine so za skupnost zelo pomembne. Krajevnim skupnostim omogo ajo, da se ena ijo s krajino svojega stanovanjskega naselja in z monumentalno krajino, v kateri so ob njihovem naselju zrasla nova stanovanjska naselja. Ena enje s krajem v tem smislu zvi uje standard naselja in simbolizira monumentalno pokrajino. To pa spodbuja njeno prenovo. Primer take strukture so var avsko stanovanjsko naselje, ki sta ga projektirala Poljaka B. in S. Brukalski, delavnice, v katerih so sodelovali srednje olci, in projekt Var avska kraljevska promenada . To so tudi instrumenti, ki oblikujejo dru beno potrebo po objektih za rekreativne in kulturne dejavnosti, po objektih, ki simbolizirajo metropolitanski zna aj mesta.
Planerski in urbanisti ni projekti – neavtorski pristop in vpra anje sinergije pri sodelovanju
Liljana Jankovi? Grobel?ek
Urbani Izziv , 2005,
Abstract: V prispevku je predstavljen pogled na neavtorski pristop pri urbanisti nih in planerskih projektih. Vodja projekta vodi celotno delovno skupino, vendar so pomembni tudi koordinatorji vseh sodelujo ih, medtem ko je samo avtorstvo pri prostorskem na rtovanju (v nasprotju z avtorstvom pri arhitekturnem projektiranju) mnogokrat ali celo vedno povsem deljeno. Ne samo zato, ker se lahko prostorski projekti skozi postopke sprejemanja precej spremenijo, ampak tudi zato, ker je k sodelovanju pritegnjenih veliko akterjev (projektanti, naro niki in/ali investitorji itn.), ki prispevajo k projektu in ga sooblikujejo. Neavtorski pristop je po izku njah osnova za dobro vodenje projekta, za ustvarjanje pogojev za konstruktivno sodelovanje interdisciplinarne delovne skupine in vseh preostalih sodelujo ih pri projektu. Predstavljena sta dva konkretna primera. Posebno zanimiva je njuna primerjava, saj je v prvem primeru projekt zaradi dobrega sodelovanja med naro niki, investitorji in projektanti ter zaradi kooperativne zainteresirane javnosti pridobil kakovost, v drugem pa je (zaradi in tudi na kodo javnosti) precej izgubil. Za tolikokrat omenjeno nujnost participacije javnosti v projektih ocenjujemo, da je je pravzaprav dovolj. Za sodelovanje javnosti v urbanisti nih in planerskih projektih ni ovir, e le javnost poka e interes. Problem je pogosto na drugi strani – kako pred eno javnostjo (npr. sosedje, neposredno prizadeti) zavarovati skupni, javni interes.
Donava kot dejavnik prostorske integracije Srbije in Evrope
Velimir ?e?erov
Urbani Izziv , 2004,
Abstract: V Evropi je Donava danes prvorazredno naravno in integracijsko merilo. Zaradi tega je predmet posebne skrbi in tema tevilnih na rtov, tudij ter analiz. Prek nje Srbija vidi svojo prilo nost za vklju evanje v sodobne evropske tokove. Prvi korak je ezmejno sodelovanje s sosednjimi regijami podonavskih dr av. Integralno planiranje in skupne aktivnosti ter razvoj in za ita Podonavja so osnova tega sodelovanja, ki bi moralo s asoma prerasti v transregionalno in transdr avno sodelovanje ter pripeljati do integralnih planov prostorskega razvoja vsega toka. Glede na dejstvo, da precej nji del Donave te e skozi Srbijo (588 km), je povsem logi no njeno popolno vklju evanje v vse razvojne procese, ki vodijo k napredku vsega dr avnega prostora ob uporabi evropskih izku enj ter lastne pozitivne prakse.
Page 1 /17
Display every page Item


Home
Copyright © 2008-2017 Open Access Library. All rights reserved.