oalib
Search Results: 1 - 10 of 96 matches for " "
All listed articles are free for downloading (OA Articles)
Page 1 /96
Display every page Item
Procesi urbanizacije v Sloveniji in posledice na urbana omre ja  [PDF]
Kaliopa Dimitrovska Andrews
Urbani Izziv , 2000,
Abstract: V prispevku so prikazani procesi spreminjanj struktur naselbinskih sistemov Evrope in Slovenije. Predpostavke, ki jih je potrebno upo tevati kot izhodi a razvoja urbanega sistema sledijo posameznim ravnem diskurza, od evropske prek dr avne ali regijske ravni do lokalne. Tako je tudi usmerjanje urbanizacije razli no za razli ne ravni. Prikazana sta dva primera usmerjanja procesov urbanizacije na lokalni ravni, za ljubljansko funkcionalno urbano regijo in ob ino Dom ale. Prispevek zaklju ujejo razmi ljanja o ukrepih in instrumentih izvajanja politik urbanega razvoja.
Modernizacija prometa v obdobju industrijske urbanizacije – bogata zapu ina ali breme te enj k pove evanju mobilnosti v slovenskih mestih?  [PDF]
Matja? Ur?i?
Urbani Izziv , 2006,
Abstract: V lanku je v obliki pregleda posameznih etap industrializacije oz. industrijske urbanizacije Slovenije predstavljen razvoj klju nih transportnih sredstev in vzorcev mobilnosti, ki so jim sledili. Pregled se za ne z analizo modernizacije prometa v drugi polovici devetnajstega stoletja, nadaljuje z obdobjem po prvi in drugi svetovni vojni ter kon a po osamosvojitvi Slovenije – v postindustrijskem obdobju. Klju ni mejniki modernizacije prometa v obdobju industrijske urbanizacije so postavitev prvih elezni kih povezav, elektri nega tramvaja v Ljubljani, uveljavitev motoriziranega prometa in prevlada avtomobila v mestnem prometu sredi estdesetih let prej njega stoletja. Pri analizi modernizacije prometa smo posebno pozornost namenili dejavnikom, ki so v obdobju industrializacije najbolj prispevali k prehodu s kolektivnega javnega potni kega prometa na individualna prevozna sredstva. Pri tem smo ugotavljali, da je specifi en vzorec industrijske urbanizacije v Sloveniji e zlasti mo no vplival na razvoj avtomobilije, ki je postala nepogre ljiv element v slovenskih mestih. V sklepu smo posku ali na kratko ovrednotiti obstoje e povezave med mobilnostjo in prevladujo imi oblikami prevoza v mestu ter dolo iti klju ne normative nadaljnje modernizacije prometa.
Preobrazbe javnega prostora; od modernizma do potro ni tva  [PDF]
Bo?tjan Bugari?
Urbani Izziv , 2006,
Abstract: Javni prostor v sodobnem mestu je podvr en spremembam zaradi ekonomskih in politi nih interesov in se vse bolj privatizira. Dru bene vsebine se v mestu razvijajo na podlagi produkcije kapitala, kar v modernisti ni formalni zasnovi ni bilo predvideno. Mestno jedro se zaradi neustreznih razvojnih programov in strategij vsebinsko prazni, vsebine pa se selijo v nove oblike urbanisti ne zasnove – v mesta potro nje, ki se po navadi razvijajo na mestnih obrobjih. Na podlagi zgodovinskega razvoja mesta Koper se posku a poiskati klju ne trenutke, ki so pripomogli k procesu komercializacije. V obdobju funkcionalizma so posku ali urejati dru beno problematiko mest, ne da bi vzpostavili kriti en odnos do morebitnega vpliva kapitala na javni prostor. Funkcionalizem je histori no povezan z demokrati no naravnanostjo in socialno anga iranostjo, z razvojem pa je postal vse bolj podrejen kapitalu. Tako je bila ustvarjena idealna osnova za hiperprodukcijo potro nih mest.
Raziskovanje vrednostnega sistema interesnih skupin kot izhodi e za usmerjanje urbanizacije pode elja  [PDF]
Mojca Golobi?,Ivan Maru?i?
Urbani Izziv , 2001,
Abstract: Pri na rtovanju prenove prehodnega, pode elskega prostora, v katerem se procesi prestrukturiranja kmetijstva prepletajo z urbanimi procesi, so klju ne opredelitve o tem, kje zaradi prestrukturiranja kmetijstva in menjave rab se pojavljajo degradacija in kje je primernej a bodisi urbanizacija bodisi renaturacija tega prostora. Pri teh opredelitvah je treba upo tevati stali a in cilje uporabnikov prostora, ki pa jih je te ko pridobiti v obliki, v kakr ni jih lahko neposredno vklju imo v standardni racionalni postopek prostorskega na rtovanja. Postopek, predstavljen v prispevku, omogo a zajeti to vednost in jo transparentno vklju iti v prostorske na rte za razvoj kraja. Tako lahko identificiramo interesne skupine, njihova stali a, potencialne konflikte v vrednostnih izhodi ih ter preverimo konfliktosti oziroma uskladljivosti teh izhodi v prostoru.
Od velemest in mest do nem kih urbanih omre ij – intraregionalno tekmovanje nasproti regionalnemu sodelovanju in medregionalnemu tekmovanju  [PDF]
Bernhard Mueller
Urbani Izziv , 2000,
Abstract: Kar nekaj desetletij 20. stoletja so posamezna velemesta in mesta razumeli kot sestavne elemente dr avnih in meddr avnih naselbinskih sistemov. Mnogo let je teorija centralnih krajev in hierarhije centralnih krajev, ki jo je prvotno razvil Christaller, dopolnil pa Loesch, odlo ilno vplivala na prostorske raziskave in regionalne razvojne politike z usmerjevalnimi na eli urbanizacije in razvoja naselbinskih vzorcev. Toda edalje bolj nedvoumno postaja, da na rtovani u inki koncepta, tj. uravnavanje intra- in interregionalnih razlik, niso bili dose eni. e ve , intraregionalno tekmovanje med sosednjimi ob inami, pa tudi sodobni ivljenjski slogi in bivanjske izbire so povzro ili nastanek novih naselbinskih struktur razpr enih prostorskih vzorcev in mo nih funkcionalnih povezav. Prav tako je nedvoumno, da urbano omre enje ni preprosta naloga in da nosi v sebi tevilne te ave.
Analiza potreb po javnih zelenih povr inah v Grosupljem  [PDF]
Klara Suli?,Ana Ku?an
Urbani Izziv , 2008,
Abstract: Za Grosuplje kot mlado mesto in primestno naselje velike Ljubljane je v zadnjih dveh desetletjih zna ilno veliko pove anje stanovanjske in poslovno-obrtne gradnje, s imer se ve a tudi tevilo mo nih uporabnikov odprtega prostora. Urejanje tega razvoju poselitve do nedavnega ni uspe no sledilo in zelene povr ine mesta v procesu urbanizacije niso bile obravnavane celostno ali enakovredno drugim rabam prostora. Na podlagi teh izhodi je bilo zastavljeno osnovno vpra anje, kak ne so danes potrebe po tipih in koli ini urejenih zelenih povr in v Grosupljem. Predpostavljeno je bilo, da v mestu tako ustrezno urejenih povr in, ki bi u inkovito slu ile potrebam uporabnikov, primanjkuje, porajal pa se je tudi dvom o dostopnosti in javnem zna aju obstoje ih zelenih povr in, kar je lahko precej nja ovira za uporabnika. Da bi preverili te domneve in izhodi a, je bila med prebivalci izvedena kraj a anketna raziskava, so asno pa opravljena tudi analiza prostora. Glavni ugotovitvi sta bili dve. Problem mestnih zelenih povr in in odprtih prostorov se bolj kot na koli ino nana a na kakovost ureditve ter vsebino teh prostorov. Potrebe po urejenih zelenih povr inah izra ajo tako prebivalci enodru inskih hi kot ve stanovanjskih objektov. Na podlagi ugotovitev so bile podane splo ne usmeritve za urejanje zelenih povr in v Grosupljem in tudi usmeritve, ki so lahko v pomo pri oblikovanju podobe mesta.
Sodelovanje dru be pri ustvarjanju prostorske ureditve in njena povezanost s strukturo vsakodnevne krajine  [PDF]
Beata J. Gawryszewska
Urbani Izziv , 2008,
Abstract: Bivanjski prostor oblikujejo naravni procesi, zna ilni za posamezen kraj, javni prostori v njem in ena enje prebivalcev s krajem. Proces ena enja s krajem spodbuja nastanek sistema zasebnih, dru benih in javnih zelenih povr in. Pojavlja se na formalni, funkcionalni in simbolni ravni zaznave mestnega prostora. Zelene povr ine so lahko zasebna cvetli na korita pod oknom ali gredice pod blokom, skupne zelenice, javne zelene povr ine, parki in drevoredi ... Vse te zelene povr ine so za skupnost zelo pomembne. Krajevnim skupnostim omogo ajo, da se ena ijo s krajino svojega stanovanjskega naselja in z monumentalno krajino, v kateri so ob njihovem naselju zrasla nova stanovanjska naselja. Ena enje s krajem v tem smislu zvi uje standard naselja in simbolizira monumentalno pokrajino. To pa spodbuja njeno prenovo. Primer take strukture so var avsko stanovanjsko naselje, ki sta ga projektirala Poljaka B. in S. Brukalski, delavnice, v katerih so sodelovali srednje olci, in projekt Var avska kraljevska promenada . To so tudi instrumenti, ki oblikujejo dru beno potrebo po objektih za rekreativne in kulturne dejavnosti, po objektih, ki simbolizirajo metropolitanski zna aj mesta.
Povezovanje razbitega mesta  [PDF]
Lu?ka A?man Momirski,Ole Moystad
Urbani Izziv , 1998,
Abstract: V prispevku je najprej opisana eksponentna rast mesta Bejrut med in po vojni v Libanonu. Sledi povojna rekonstrukcija mesta. Poudarek je na rekonstrukciji sredi a mesta Bejrut, ki je bil med vojno najbolj razdejan, ob tem pa so predstavljena razmi ljanja o ponovni vzpostavitvi javnega ivljenja v mestu. razmi ljanja o prehodnih arhitekturah in pojmovanjih le-te, zna ilnih za mesta kjer so uni ene tako fizi ne kot tudi dru bene vezi med prebivalci.
Postevropsko mesto v Evropi
Marco Venturi
Urbani Izziv , 2002,
Abstract: Uveljavljena orodja za napovedovanje razvoja mest so opazno nezadostna. Tudi ve ini domnev, razumljenih kot aksiomatskih v zvezi s procesi urbanizacije, vsak dan nasprotujejo novi pojavi. V evropski tradiciji pa vendarle obstaja nekaj, kar omogo a opredelitev skupnih na inov in odgovorov: analiza vezi v procesu urbanizacije. Avtor lanka prek analize kvantitativnih opa anj, prevrednotenja smisla javnih vlaganj, odkrivanja znamenj urbanosti in preoblikovanja hierarhij ponuja mo nosti urbanih prihodnosti evropskih mest, oblikovanih iz razmerij nasprotujo ih si dvojic.
Pomen integracije urbanisti nega in prometnega na rtovanja  [PDF]
Alja? Plevnik
Urbani Izziv , 1997,
Abstract: Namen tega prispevka je utemeljiti integracijo ukrepov prometne in urbanisti ne politike za obvladovanje mestnega prometa. V prvem delu prispevka utemeljujemo integracijo s prikazom povezav med mestno strukturo in prometom. Naslednje poglavje je namenjeno prikazu nekaterih tujih primerov izvajanja integracije v praksi. V zadnjem delu pa predstavljamo nekatera na ela, ki so v tujini e do ivela potrditev in so primerna za vklju itev v slovensko prakso.
Page 1 /96
Display every page Item


Home
Copyright © 2008-2017 Open Access Library. All rights reserved.